Kako je izveden vodovodni priključek?
Kaj naredim, če smatram, da so obračunane količine vode drugačne kot dejanske?
Kaj moram narediti, če želim da se poraba vode zaračuna po dejanski porabi?
Zakaj imamo na vodomeru žig oziroma plombo?
Ali je potrebno vodo mehčati?
Kako nastaja vodni kamen?
Kako so ribe občutljive na trdoto vode?
Kako določimo trdoto vode?
Zakaj je pitna voda včasih belo obarvana?
Zakaj je včasih pitna voda rjava?
Zakaj so v pitni vodi usedline peska in vodnega kamna?
Kako se kontrolira kakovost pitne vode?
Kako zaščititi vodomere pred zmrzaljo?
V katerih primerih se prekine dobava pitne vode?
Kdaj je potrebno obnoviti vodovodni priključek?
Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja.
Navodilo o prekuhavanju vode.
Kakšen je postopek za pridobitev soglasja za priključitev na javni vodovodni sistem?
Kakšen je postopek pridobitve vodovodnega priključka?
Kakšen je postopek za odvzem vode iz hidrantnega omrežja?
Kako je izveden vodovodni priključek?
Priključna cev je iz zdravstveno ustreznega materiala, dimenzij, ki ustrezajo potrebnem pretoku vode. Zaradi preprečitve mehanskih obremenitev, toplotne zaščite in možnosti enostavne zamenjave v primeru okvar, je položena v zaščitno cev.
Minimalna globina, merjena od temena cevi do nivelete terena je 0,8 m, na izpostavljenih legah pa 1,0 m - 1,2 m.
Cev mora biti položena v peščeno posteljico, minimalne debeline 15 cm. Jarek se zasuje z materialom, ki ne vsebuje ostrih in težkih kamnin, 40 cm pod vrhom pa se položi opozorilni trak - vodovod.
Cestna kapa priključnega ventila mora biti stalno vidna in dostopna. Za dostopnost in vidnost mesta je odgovoren uporabnik. Na trasi vodovodnega priključka ni dovoljena izgradnja podzemnih in nadzemnih objektov, sajenje dreves in podobno. Ravno tako ni dovoljen dodatni nasip oz. dovoz materiala, kakor tudi ne odstranjevanje in s tem zmanjševanje globine priključka.
Na vrh
Kaj naredim, če smatram, da so obračunane količine vode drugačne kot dejanske?
V primeru, ko uporabnik smatra, da so obračunane količine vode drugačne kot dejansko porabljene, naj uporabnik opravi vizualni pregled internega vodovodnega omrežja. V kolikor ni ugotovil razlogov za odstopanja, ima pravico od upravljavca zahtevati izredni pregled vodomera. V takem primeru se vodomer odstrani in posreduje pooblaščeni organizaciji v pregled. Če se pri pregledu ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, se uporabniku obračuna povprečna poraba vode v preteklih 6 mesecih, v nasprotnem primeru pa nosi stroške zamenjave in preizkusa uporabnik.
Na vrh
Kaj moram narediti, če želim da se poraba vode zaračuna po dejanski porabi?
Če želite, da se vam poraba vode zaračuna po dejanski porabi, nam stanje vašega vodomera sporočite preko spletnega obrazca, preko spletnega portala Komunala.info, na telefonsko številko 01 750 29 50 ali na elektronski naslov info@kpv.si.
Na vrh
Zakaj imamo na vodomeru žig oziroma plombo?
Plomba je na vodomeru nameščena, da se preprečijo nedovoljeni posegi, kot na primer prestavitev ali odstranitev vodomera, poškodba mehanizma in drugo. Plombo upravljavec namesti takoj po vgradnji vodomera.
Na vodomeru je žig, ki nas obvešča o datumu zadnjega umirjanja vodomera.
Plomb ni dovoljeno odstraniti ali poškodovati. Če pooblaščeni delavec upravljavca vodovoda ugotovi, da je plomba odstranjena, poškodovana ali uničena ali če je uporabnik posegel v inštalacijo med priključnim ventilom in ventilom na sekundarnem vodu in vodomerom, se uporabniku lahko v skladu s predpisi brez predhodne najave prekine dobava pitne vode.
Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali obračunskem vodomeru takoj prijaviti upravljavcu vodovoda.
V kolikor se uporabnik oskrbuje tudi z vodo iz lastnega vodnega vira, mora biti interna inštalacija izvedena tako, da na nobenem mestu v nobenem primeru ne pride do mešanja vode iz javnega vodovoda in lastne vode.
Na vrh
Ali je potrebno vodo mehčati?
Mehčanje vode je potrebno v posebnih primerih, ko potrebujemo mehkejšo ali popolnoma demineralizirano vodo. Tedaj uporabljamo posebne naprave za mehčanje. Takšne naprave se uporabljajo predvsem za napajanje demi vode za ogrevalne sisteme - kotle, zahtevnejše klimatske naprave, za razne profesionalne gospodinjske aparate (pralne stroje, aparate za pripravo napitkov…).
Na vrh
Kako nastaja vodni kamen?
S spremembo temperature (segrevanjem) vode se kalcij in magnezij izločata iz vode v obliki vodnega kamna. Temperatura, kjer se prične izločanje vodnega kamna je različna in je odvisna od celotne kemijske sestave vode. Z višanjem temperature odlaganje vodnega kamna strmo narašča.
Tako se na primer pri vodi s trdoto 16 °N pri 40° C izloči 10 mg kalcita/l vode, pri temperaturi 80° C pa preko 130 mg kalcita/l.
Vodni kamen se počasi nabira na stenah cevi, na grelcih in sanitarnih armaturah.
Na vrh
Kako so ribe občutljive na trdoto vode?
Najpomembnejše je, da ribam zagotovimo vodo prave trdote, kot so jo navajene njihove vrstnice v naravi in kateri so ribe genetsko prilagojene. Zaželene trdote vode za posamezne ribje vrste najdemo v mnogih knjigah. Preden se odločimo za nakup rib za svoj akvarij, se podrobno podučimo in upoštevamo vse te informacije.
Če se odločimo za skupinski akvarij, se preje prepričamo, da izberemo ribe in živali, ki si delijo podobne zahteve glede kemične sestave vode, predvsem seveda trdoto in PH. Trdoto vode v akvariju nadzorujemo s testnimi kompleti, ki jih lahko kupimo v trgovinah z opremo za akvarije.
Če bomo vse to upoštevali, se bodo ribe v akvariju počutile »domače« in bo naše gojenje rib v akvarijih uspešno.
Na vrh
Kako določimo trdoto vode?
Trdoto vode lahko merimo na različne načine. Najpogostejši način je kemijska titracijska metoda. To je dodajanje dveh kemikalij v vzorec, dokler ne pride do definirane spremembe barve. Različne titraže uporabimo za merjenje skupne in začasne trdote. Skupno trdoto lahko merimo tudi z milnim reagentom. Ta postopek temelji na dejstvu, da se milo peni močneje v mehki vodi. Tako dodajamo večjo količino milnega reagenta v trdo vodo, preden se ustvari trajna pena.
Indikacijo o trdoti vode dobimo tudi z merjenjem električne prevodnosti vode, saj voda z mnogo ioni bolje prevaja električni tok. Tako z uporabo elektronskega inštrumenta merimo prevodnost vode z elektrodo potopljeno v vzorec vode. Odčitek na instrumentu je izražen v mikro Siemensih. Ta metoda je sicer res zelo hitra, žal pa ne loči med trajno in začasno trdoto vode - meri le skupno trdoto vode.
Na vrh
Zakaj je pitna voda včasih belo obarvana?
Prepričanje nekaterih ljudi, da je belo obarvana pitna voda, ki jo natočimo v kozarec, posledično obarvana zaradi dodajanja klora v vodo, je zmotno. V pitno vodo, s katero oskrbujemo potrošnike v občini Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer, ne dodajamo klora.
Bela obarvanost vode je fizikalen pojav številnih mikroskopsko majhnih zračnih mehurčkov, ki nastanejo kot posledica raztapljanja zraka v vodi, kadar je pod pritiskom. Ko voda teče iz pipe, se pritisk sprosti, kar povzroči delno izločanje v vodi raztopljenega zraka. To lahko ugotovimo s preprostim načinom, če takšno belo vodo natočimo v kozarec. Že po nekaj sekundah opazimo, da se mehurčki zraka dvigujejo proti gladini. Če kozarec prislonimo k ušesu, zaslišimo rahlo šumenje. Voda se po cca 10 sekundah popolnoma zbistri.
Na vrh
Zakaj je včasih pitna voda rjava?
Po večjih popravilih okvar na omrežju za oskrbo s pitno vodo, se lahko zgodi, da iz pip včasih priteče rjava voda, kar je posledica usedlin (oblog) na ceveh, ki se ob odpiranju zasunov premešajo in potujejo po ceveh. Vodo očistimo z izpuščanjem na iztočnih mestih - blatnikih.
Rdečkasto-rjave sledi na umivalnikih, kadeh in podobnih mestih, kjer voda stalno izteka pa nastanejo zaradi prisotnosti mangana in železa v pitni vodi. Mangan in železo se nahajata v vodi v topni obliki. Ob prisotnosti O2 preideta v netopno obliko in se izločita v obliki usedlin. Za zdravje nista škodljiva, vendar v večjih koncentracijah zaradi vizualnega učinka nista zaželena.
Na vrh
Zakaj so v pitni vodi usedline peska in vodnega kamna?
Raztopljene snovi, ki so v vodi se zaradi sprememb tlakov in drugih vplivov izločajo kot vodni kamen in se vežejo na stene cevovodov. Količina je odvisna od vode in materiala, iz katerega je izdelana vodovodna cev. Pri naglih nihanjih pritiska v ceveh se te obloge lahko odluščijo in nato potujejo po ceveh z vodo do uporabnikov. Za odstranjevanje teh snovi iz vodovodnega omrežja so na najnižjih mestih vodovodnega omrežja izdelani izpusti - blatniki.
Izpiranje je mogoče tudi na nadzemnih in podzemnih hidrantih. Pri manjših internih omrežjih oz. hišnih priključkih pa nečistoče odstranjujemo lahko preko lovilcev nesnage, ki jih vgrajujemo pred vsakim vodomerom v vodomernem jašku.
Na vrh
Kako se kontrolira kakovost pitne vode?
Komunalno podjetje Vrhnika je kot upravljavec centralnega vodovoda Vrhnika – Borovnica, Pokojišče in Zaplana zadolženo za oskrbo z zdravo pitno vodo, zato v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. list RS 19/04 in 35/04) skrbi za stalno kontrolo nad ustreznostjo pitne vode.
Spremljanje (monitoring) je oblika nadzora oziroma preverjanja ali pitna voda izpolnjuje zahteve Pravilnika o pitni vodi, zlasti zahteve za mejne vrednosti parametrov (skladnost). Zagotavlja ga Ministrstvo za zdravje, izvaja pa Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
Poleg monitoringa pa upravljavec preverja kakovost vode tudi z notranjim nadzorom. Za Komunalno podjetje Vrhnika redne preglede o ustreznosti pitne vode v skladu z navedenim pravilnikom opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana. Rezultati mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preiskav vzorcev pitne vode, ki jih je v lanskem in letošnjem letu odvzel Zavod kažejo, da je pitna voda iz vseh treh vodovodov zdravstveno ustrezna.
Vse analize in strokovna mnenja so na vpogled pri upravljavcu vodovoda. Letno poročilo in poročila za posamezno četrtletje pa na spletnem mestu, na strani Poročila in meritve.
Na vrh
Kako zaščititi vodomere pred zmrzaljo?
Ob bližajoči se zimi in posledično zelo nizkih temperaturah priporočamo vsem uporabnikom pitne vode, da pregledajo okolje, v katerem je vgrajen vodomer. Najpogostejši krivec, da se vodomer pokvari, je zmrzal, zato ga je potrebno zaščititi pred tem vremenskim dejavnikom.
Upravljavec vodovoda ne prevzame odgovornosti nad vodomeri, saj so le-ti v lasti uporabnikov, zato morajo sami uporabniki poskrbeti za preventivno zaščito, toplotno izolacijo vodomerov oz. vodomernih jaškov. To je še posebno pomembno v počitniških hišah oz. ob daljši odsotnosti - počitnicah. Vse stroške, ki so posledica takšnega neodgovornega ravnanja uporabnikov, krijejo lastniki - uporabniki sami.
Na vrh
V katerih primerih se prekine dobava pitne vode
Povzeto po 36. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo.
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave (po predhodnem prejemu pisnega opomina) prekine dobavo pitne vode, če uporabnik ne odpravi pomanjkljivosti v danem roku:
- če interna inštalacija ni brezhibna in je zaradi te inštalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
- če je bil priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljavca ali če uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka,
- če uporabnik odvzema vodo na nedovoljeni način oziroma odstrani plombo na vodomeru,
- če uporabnik onemogoča pooblaščenim delavcem upravljavca odčitavanje, zamenjavo in pregled vodomera in interne inštalacije in internega hidrantnega omrežja,
- če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v roku (v 15 dneh po prejemu pisnega opomina) predpisanem v 34. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Vrhnika in Borovnica,
- če uporabnik ne dopusti opravljanja nujnih vzdrževalnih del na njegovem priključku ali vodomeru,
- če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati vodomera,
- če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti,
- če uporabnik krši objavljeno odredbo o varčevanju z vodo,
- če uporabnik v večstanovanjskem objektu skladno z 31. členom Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju občin Vrhnika in Borovnica upravljavcu ne sporoči pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune.
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki določiti z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema ter plačuje račune za porabljeno vodo ter ga posredovati upravljavcu. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost upravljavca.
Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, si morajo vgraditi svoje obračunske vodomere, v kolikor so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, mora pravna ali fizična oseba iz prvega odstavka tega člena ugotoviti in upravljavcu sporočiti delež porabljene količine vode teh porabnikov.
Na vrh
Kdaj je potrebno obnoviti vodovodni priključek?
Povzeto po 6. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo.
Vsa vzdrževalna, obnovitvena dela in novogradnje na javnem vodovodnem omrežju, objektih in napravah izvaja ali nadzira upravljavec javnega vodovoda. Upravljavec mora voditi kataster vodovodnega omrežja ter ga stalno dopolnjevati.
Vodovodni priključek je potrebno obnoviti:
- najkasneje, ko doseže starost 30 let,
- če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe,
- če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
- v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture.
Na vrh
Priporočila lastnikom objektov za vzdrževanje hišnega vodovodnega omrežja
Povzeto po Pravilniku o pitni vodi. Ur.l.RS št.19/04 in 35/04 - 9.člen.
Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med priključkom na sistem za oskrbo s pitno vodo in mesti uporabe pitne vode. Hišno vodovodno omrežje, vključno z mesti uporabe (pipe) je treba redno in pravilno vzdrževati. Kot minimalno in redno vzdrževanje naj lastnik hišnega priključka za oskrbo s pitno vodo zagotovi naslednja priporočila:
- Voda naj na vsaki pipi pred prvo uporabo tega dne teče vsaj 2 minuti (curek naj bo enakomeren, srednje jakosti, debelosti svinčnika) oziroma toliko časa, da se temperatura vode na pipi ustali.
- Vsaj enkrat krat na 14 dni je treba na vseh pipah sneti in očistiti mrežice ali druge nastavke. Čiščenje pomeni spiranje z vodo, ki teče po tem sistemu in po potrebi odstranjevanje vodnega kamna.
- Na mestih, kje voda v omrežju zastaja, naj se izvaja tedensko izpiranje do stabilizacije temperature vode.
- Evidentirati je treba slepe rokave in jih odstraniti. Do takrat je treba enkrat na teden spirati vodo iz slepih rokavov.
Na vrh
Navodilo o prekuhavanju vode
- Dezinfekcija pitne vode s prekuhavanjem je varna metoda.
- 3 minute vretja pomeni široko varnost.
- Če je voda motna, jo pred prekuhavanjem zbistrimo z usedanjem in nato filtriramo.
- Preprečiti je treba možnost naknadnega onesnaženja.
- Vodo shranimo na hladnem.
- Za pitje jo uporabljamo 24 ur, izjemoma 48 ur.
- Podrobnejše informacije najdete v spodnjem besedilu.
Povzeto po Pravilniku o pitni vodi. Ur.l.RS št.19/04 in 35/04 - 4. in 21. člen.
Potem ko voda zavre, običajno zadostuje, da burno vre še 1 minuto. Ker se pogoji delovanja na klice spreminjajo z naraščajočo nadmorsko višino, je najbolje vretje podaljšati. Zaradi večje varnosti priporočamo naj voda vre tri minute. Na ta način uničimo ali inaktiviramo vegetativne oblike patogenih bakterij, viruse ter tudi ciste giardiae in kriptosporidijev.
Tri minute vretja zagotavlja tako široko varnost, da to vodo lahko uživajo tudi osebe z močno oslabljenim imunskim sistemom (npr. bolniki z AIDS-om). Zaradi možnosti naknadnega onesnaženja prekuhane vode je najbolje, da ostane v isti posodi, v kateri smo jo prekuhali. Hranimo jo v hladilniku v čisti in pokriti posodi. Tako pripravljeno vodo lahko za pitje uporabljamo 24 ur, izjemoma do 48 ur.
Če je voda motna, moramo pred prekuhavanjem odstraniti večino delcev. To dosežemo z usedanjem in nato filtracijo skozi več plasti čiste, najbolje prelikane tkanine ali skozi čist papirnat filter (npr. pivnik, filter za kavo). Ker je prekuhana voda lahko manj prijetnega okusa, za pitje priporočamo pripravo čaja oz. drugih napitkov, lahko pa jo zaužijemo v obliki juhe ali kakšne druge jedi.
Na vrh
Soglasje za priključitev na javni vodovodni sistem je pogoj za izvedbo priključka na javno vodovodno omrežje.
Za soglasje za priključitev na javno vodovodno omrežje zaprosi lastnik objekta, v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za nov objekt ali ko se odloči priključiti na vodovodni sistem že obstoječi objekt.
V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za nov objekt lastnik vloži:
Hkrati z vlogo za izdajo soglasja za priključitev obstoječega objekta na javni vodovodni sistem je treba predložiti:
- dokazilo o lastništvu in soglasje solastnikov objekta, če je objekt v solastnini
- gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo upravne enote, v kolikor gre za objekt zgrajen pred letom 1967
Na vrh
Kakšen je postopek pridobitve vodovodnega priključka?
Pred izvedbo priključka se osebno v informacijski pisarni podjetja JP KPV, d.o.o. (ali na e-poštni naslov informacijska@kpv.si - v tem primeru mora biti zahtevek elektronsko podpisan) odda izpolnjen in podpisan obrazec Zahtevka za priključitev na javno vodovodno omrežje z naslednjimi prilogami: Izjava o lastništvu in namembnosti objekta (Obr. 1), Izjava o ustreznosti vodovodne napeljave (Obr. 2), Izjava za uporabo obrnjene davčne obveznosti po 76. a členu ZDDV-1 (Obr. 3) - če je vlagatelj zavezanec za DDV. K navedenim obrazcem se priloži še naslednje dokumente:
- pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma za objekte, ki so bili grajeni pred letom 1967, dokument, ki dokazuje leto gradnje objekta, in dokument, ki izkazuje lastništvo objekta;
- dokazilo o lastništvu objekta in soglasja solastnikov objekta, če ima objekt več lastnikov;
- vsa soglasja za prekope zemljišč, ki niso last naročnika (pridobitev služnostne pravice po veljavni zakonodaji);
- tehnični načrt, požarni elaborat (v primeru spremembe velikosti vodomera).
Več informacij si lahko preberete na strani
Priključitev na omrežje
Na vrh
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov.
Za odvzem pitne vode iz hidrantnega omrežja je potrebno kontaktirati upravljavca, to je Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o.. V kolikor gre za poslovni subjekt, je potrebno poslati naročilnico. Na podlagi naročila stranke izdelamo delovni nalog, ki se glasila na naročnika. Ta pa mora sporočiti kdaj in na katerem hidrantu bo prišlo do odvzema vode.
Če se stranka za odvzem vode predhodno dogovori z gasilci, se le-ti za prevzem vodomernega števca oglasijo pri upravljavcu. V kolikor pa se stranka z gasilci ne dogovori, dostavimo vodomerni števec mi, storitev montaže se zaračuna. Odvzem vode se v obeh primerih obračuna po dejanski porabi vode, ki je razvidna na vodomernem števcu, kateri se popiše pred in po odvzemu vode.
Na vrh